METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA

METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA

25. 7.–2. 8. 2019

Različna prizorišča

 

Metabolični muzej-univerza ponuja eksperimentalen izobraževalni program vsem obiskovalcem 33. grafičnega bienala Ljubljana in tudi obiskovalcem ljubljanskih muzejev, ki sodelujejo pri bienalu.

V sedmih dneh bodo izbrane razstave preoblikovane v nenavaden in ironičen trk med muzejem, univerzo in telesom. Edinstveno pohištvo v slogu doma in kampiranja obiskovalcem omogoča, da sedejo, berejo, pišejo in sodelujejo v predavanjih, pogovorih, eksperimentih in vajah. Posebni metabolični stoli imajo lastno mizo, luč in mini projektor, ki udeležencem omogočajo poseganje v dogajanje tako, da svoja vizualna dela projicirajo na prazne prostore med umetninami.

Vsak od sedmih dni se nanaša na organ tedna, režira pa ga član osebja Metaboličnega muzeja-univerze. Poleg tega bodo inovativni dražljaji, ki jih bodo pripravili gostujoči umetniki in znanstveniki, vsakodnevne učne ure prekinjali z ustvarjalnimi in intelektualnimi impulzi.

Metabolični muzej bo potekal od petka, 26. 7., do petka, 2. 8. 2019, od 14. do 18. ure, razen v nedeljo, 28. 7., ko se bodo dejavnosti odvijale od 11. do 13. ter od 14. do 18. ure. V ponedeljek, 29. 7. 2019, učne ure ne bo.

Metabolični muzej-univerza je prosto in brezplačno dostopen vsem obiskovalcem z vstopnicami za prizorišča bienala in muzeje. Sodelujoče spodbujamo, da se udeležijo vseh učnih ur, dobrodošli pa so tudi občasni obiski. Učne ure bodo potekale v angleščini.

 

Za najnovejše informacije se prosimo obrnite na www.bienale.si, www.mglc-lj.si, ali pišite na mm-u@hfg-karlsruhe.de

 

PROGRAM 

 

Četrtek, 25. 7. 2019, 19.00, MGLC, park Tivoli

OTVORITEV

Predstavitev Clémentine Deliss, Nevenke Šivavec in osebja Metaboličnega muzeja-univerze

 

Petek, 26. 7. 2019, 14.00–18.00, MGLC, park Tivoli

DAN PLJUČ 

Režija Neža Knez, Philipp Staab in Diane Hillebrand

DAN PLJUČ se posveča gesti kot raziskovalnemu dejanju, ki leži na presečišču telesnega gibanja, dejanj na podlagi pravil in signifikacije.

Philipp Staab bo uvodoma predstavil francoske koncepte matematike in to filozofijo povezal s primeri iz evropske in ameriške umetnostne prakse 20. stoletja. S to sopostavitvijo namerava razkriti določene produktivne stike med pojmi ‘discipline’, ‘telesa’ in ‘formalizma’. Primeri, ki segajo od pedagoškega dela na področju geometrije do tehnik askeze, ki jih je razvil sam, ponujajo razumevanje matematike kot snovne, eksperimentalne dejavnosti. Za konec predstavi pozitivno branje ‘discipline’ kot pripomočka za samoregulacijo in preobrazbo.

Neža Knez v akciji preizprašuje percepcijo (ne)razumevanja. Kaj je a, kaj je b? Kaj je beseda, stavek, ali kaj je govor? Kaj je telo in kako mislimo (skozi) telo? Glas proizvede govor in ga obenem tudi ruši ali luknja. Umetnica skozi verbalni “ne-smisel” poskuša sodelujočega (ki je tako govorec kot tudi poslušalec) premakniti preko izrečenega in slišanega jezika, kajti meni, da manj kot slišimo in razumemo, bolj si želimo slišati in razumeti. Obiskovalci so povabljeni, da se namestijo na stole in na glas preberejo besedilo v jeziku, ki ga ne poznajo. S tem pa tudi poslušalci ostanejo pri novem zakonu “nerazumljenega”. Performans raziskuje vzdržljivost sodelujočih ter relacije nedotakljivosti različnih form in iluzij. Kako dolgo so obiskovalci pripravljeni ostati in poskušati ter misliti takšne informacije?

 

Sobota, 27. 7. 2019, 14.00–18.00, MGLC – Švicarija, park Tivoli

DAN JEZIKA

Režija Jon Richter in Christina Scheib

DAN JEZIKA raziskuje različne razsežnosti tega nenavadnega človeškega in živalskega organa.

Jezik, ki ima več kot 10.000 brbončic, je fantastično orodje. Nastopa tudi v frazemih, kot so “jezik za zobe!” ali “ugrizniti se v jezik”. Jezik na različne načine skrbi za različnost in včasih se zdi, da živi lastno življenje – življenje, ki lahko izraža oblast in dvomi o njej. Iztrganje jezika je najradikalnejši način, s katerim oblast nasprotuje svobodi govora. Richter s predavanjem, ki temelji na filozofiji Gillesa Deleuza in njegovem razlikovanju med humorjem in ironijo kot metodama za spodkopavanje vladavine prava, vodi seanso pogovorov in vaj, katerih namen je sprostiti jezike, tako da lahko odigrajo vlogo v metaboličnem koncertu organov.

 

Nedelja, 28. 7. 2019, 11.00–13.00 in 14.00–18.00, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

DAN OČI

Režija Alexander Schindler, Felipe Meres, Ariana Dongus in Lizzy Ellbrück

DAN OČI vas popelje po več poteh vidnega zaznavanja.

Pod vodstvom Alexandra Schindlerja začnemo s konkretnim predmetom in njegovo dvodimenzionalno vizualno reprezentacijo. Potem skušamo ozavestiti nezavedne procese kinestetičnega zaznavanja. Ugotovimo, da je pri kognitivnih dejanjih vsak predmet, pa tudi njegova vizualna reprezentacija, v nenehnem gibanju. Nikoli ni nepremičen, ampak vedno prostorski in časoven. V interaktivnih trenutkih se posvečamo tako imenovanim podobam, temelječim na modelu. Te so posledica intenzivnih procesov pretvarjanja zelo podrobnih metričnih meritev prostorskih situacij. Ko se pojavijo na naših zaslonih, to kaže na možnost mnogoterih opažanj, ki imajo skoraj neskončen obseg in perspektive. Schindler sprašuje: lahko opustimo usmerjenost linearne perspektive, na katero smo se tako navadili? Lahko pojmujemo razširjen proces “poliskopije”, pomnožimo perspektive o predmetu v prostoru in ga prepoznamo kot kinetično zgrajen pojav? Na Schindlerjevi učni uri sledimo poti vidnega zaznavanja s pomočjo avdio vodiča. Udeležence prosimo, naj na DAN OČI prinesejo pametne telefone z mobilno internetno povezavo.

Na drugi učni uri DNEVA OČI se Felipe Meres osredotoča na vloge tridimenzionalnega skeniranja in hiper-realistične tehnologije slikovne obdelave pri dokumentiranju etnografskih zbirk v muzejih po Evropi in ZDA. Medtem ko antropologi in kuratorji poudarjajo koristi, ki bi jih lahko prinesel revolucionaren dostop do predmetov, ki ga te tehnologije zagotavljajo, pa vprašanje, kaj pomeni uporabljati take sekularne tehnologije pri etnografskih in obrednih predmetih, ostaja premalo raziskano. Proces tridimenzionalnega skeniranja etnografskih artefaktov neločljivo povezuje objekte z omrežjem, ki vključuje agente, ki niso pogosto povezani z muzeji, na primer akcijske igre z intenzivnimi grafičnimi prikazi, filmske uspešnice s kompleksnimi računalniškimi efekti, pa tudi tehnološka podjetja, ki razvijajo grafične kartice, programsko opremo za tridimenzionalno upodabljanje, algoritme in tehnologije za zajemanje slik, uporabljenih v procesu. Kakšni so učinki prisilnega vključevanja etnografskih artefaktov v takšno hiper-realistično mrežo računalniško ustvarjenih podob in v širši projekt, katerega cilj je ustvariti raven fotorealizma, ki doslej še ni bila dosežena, pri čemer je razlika med simulacijo in realnostjo pravzaprav nedoumljiva za človeško oko?

Na zadnji učni uri Ariana Dongus razpravlja o kodiranih pogledih senzorjev kamere od mestnega videonadzora do pametnih telefonov, in tem, kako so te milijarde podob sveta v dobi algoritmov in umetne inteligence postale dragocena surovina. Kritično bo raziskala evolucijo tehnik za identifikacijo in nadzor in spremljala nastajanje novih norm, ki povezujejo zgodovinski pojav biometričnega odvzema prstnih odtisov v kolonialni in industrijski dobi z današnjo vojno proti terorizmu. Sprašuje se, kako lahko oblikujemo kolektivno politično strategijo, ki se bo uprla objektivizaciji ljudi in njihovemu pretvarjanju v sumljive subjekte, razčlovečene in oropane avtonomnosti, zgodovine in inteligence. Predavanje-performans vabi udeležence, da vstopijo v večpolarno, vizualno pokrajino sledi predmetov, biometričnih aparatov, besedil in arhivskih podob, da bi si podrobneje ogledali ‘genealogijo obsedenosti’ z merjenjem razlik.

 

Torek, 30. 7. 2019, 14.00–18.00, Prirodoslovni muzej Slovenije

DAN MOŽGANOV

Režija Ilija Fedotov-Fedorov in Teresa Häußler

DAN MOŽGANOV raziskuje odnos med človekovo naravo in znanostjo na temelju zooloških in prirodoslovnih zbirk.

Fedotov-Fedorov bo na učni uri, ki temelji na selektivnem vodenem ogledu Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani, odkrival muzejske zbirke in metodologije ter razpravljal o njih.

Ob izbiri določenih artefaktov se bo spraševal, zakaj nekatere živali veljajo za pomembnejše od drugih. Po ogledu se bodo udeleženci ponovno zbrali na stolih Metaboličnega muzeja-univerze in se igrali posebno igro “Katera žival boš v naslednjem življenju?”. Na temelju posameznih odgovorov se bodo oblikovale skupine. Ob upoštevanju trenutnih eksistencialnih pogojev bo vsaka skupina ljudi-živali razpravljala o svojih možnostih za preživetje. Za konec bo Fedotov-Fedorov predstavil svoje umetniške prakse in delo z arhivi in zbirkami v Moskovskem zoološkem muzeju.

 

Sreda, 31. 7. 2019, 14.00–18.00, Narodna galerija

DAN KOŽE

Režija Inside Job (Ula Lucińska, Michał Knychaus) in Francesca Romana Audretsch

DAN KOŽE vas popelje skozi površinsko strukturo Narodne galerije.

Inside Job ponudi daljnogled, s čimer obstoječo razstavo spremeni v abstraktno in potopljivo izkušnjo. S približevanjem in oddaljevanjem ter opazovanjem na nenavaden način se območje fizičnega prostora premakne na nestanovitno, virtualno področje. Podobno kot pri koži določamo funkcije izolacije, regulacije, sinteze, zaščite in čutenja. Z opazovanjem umetnin in razstavnih prostorov, kot da so življenjska okolja ali habitati, izvemo nekaj o njihovih svojevrstnih migracijah. Si lahko predstavljamo, da bi bienale potekal v od sonca razbeljeni puščavi ali globoko pod zemljo? Se lahko umetnost in njena produkcija osvobodita antropocentrične perspektive in ali ju lahko vzamemo iz okvira arhitekture, ki prepričljivo usmerja naše načine branja? Z uporabo spekulativne metodologije si prizadevamo podpreti vrednost imaginarnega v odnosu do normativnih sistemov razumskega razmišljanja in videnja. Z združevanjem pouka in vaj v aktivnem opazovanju ter razprav, ki temeljijo na raziskavah, pregledamo kožo kot enega najpomembnejših organov, ki kot leča prikazuje stanje vseh naših organov.

 

Četrtek, 1. 8. 2019, 14.00–18.00, MGLC, park Tivoli

DAN JETER

Režija Toby Upson in Cécile Kobel

DAN JETER uporablja kode QR in instantne knjige za razstrupljanje oznak, ki opredeljujejo umetnine.

Skupinske razstave se pogosto zdijo podobne veleblagovnicam. Tam so predmeti poželenja razvrščeni in označeni z ravno pravšnjo količino informacij: znamko, velikostjo in ceno. V trgovini vas prepričajo, da ste edini, ki ima okus. Na razstavnem prostoru ta didaktična metodologija trči ob državljansko odgovornost, ki jo prinašajo kulturni prostori za učenje, delitev in uživanje. Upson za DAN JETER spodbuja sodelovanje med deli in obiskovalci tako, da eksponat osvobodi standardizirane etikete z običajnim imenom umetnika, naslovom dela, datumom, medijem, velikostjo in izvorom. Ob vstopu v MGLC obiskovalce spodbujamo, da za vsako umetniško delo ustvarijo novo razstavno etiketo tako, da kaj napišejo ali narišejo v odprte knjige in dostopajo do digitalnih repozitorijev, ki jih posredujejo kode QR. Po DNEVU JETER bomo gradivo, nabrano iz teh presnovnih odpadkov, uredili v prebavni arhiv: pogoltni vir, zvrhano poln subjektivnih interpretacij. Te zbirke človeških izrazov, povezane in namenjene vsakemu umetniškemu delu, bodo zagotovile polikulturne hranilne snovi za raziskave, oblikovanje razstav in prihodnjo razpravo.

 

Petek, 2. 8. 2019, 14.00–18.00, MGLC – Švicarija, park Tivoli

DAN SRCA

Režija Linh Tuong Do in Janina Capelle

DAN SRCA raziskuje intimno doživljanje in nas poziva, naj na novo premislimo in si na novo predstavljamo pojem solidarnosti.

Linh Tuong Do nas prosi, naj premislimo, kaj v današnjem kontekstu predstavlja solidarnost. Kako je povezana s trenutnimi koncepti ‘moči’, ‘zavezništva’ in ‘razlike’? Srce kot organ srčnega metabolizma deluje tako, da sintetizira rast, popravilo in regeneracijo. Ti trije procesi potekajo sočasno in so osrednjega pomena za skupinske situacije in vaje, ki jih ponuja Do Tuong Linh. Dejavnosti v obliki govora, pisanja, poslušanja in gibanja – kar je za udeležence pač najprijetnejše – poudarjajo načine razlikovanja, ki lahko včasih povzročijo konflikte, nesporazume in delitve. Do Tuong Linh bo za razvoj subjektivnega in odprtega pogovora o pojmu prijateljstva ponudila ključne besede, podobe in vprašanja.

 

DRAŽLJAJI:

Dražljaji s humornimi in asociativnimi dejanji dajejo impulze predavanjem, pogovorom, eksperimentom in vajam pri vsakem organu v tednu.

 

Za intervencije v obliki dražljajev bodo poskrbeli:

Jan Babnik (kurator in urednik), Rut Blees Luxemburg (likovna umetnica in fotografinja), Jandra Böttger (umetnostna zgodovinarka), Matthias Bruhn (umetnostni zgodovinar in medijski teoretik), Mateja Bučar (plesalka in koreografinja), Ariana Dongus (medijska filozofinja), Špela Drnovšek Zorko (antropologinja), Hypercomf (umetniški kolektiv), Lennart Krauß (likovni umetnik), Susanne Kriemann (likovna umetnica in fotografinja), Mathias Lempart (grafični oblikovalec), Augustin Maurs (glasbenik in skladatelj), Tom McCarthy (pisatelj), Andreas Müller (oblikovalec razstav), Nataša Petrešin Bachelez (umetnostna zgodovinarka in kuratorka), Xavier Robles de Medina (likovni umetnik), Carlo Siegfried (oblikovalec razstav), Eva Stenram (likovna umetnica in fotografinja), Rebecca Stephany (grafična oblikovalka in likovna umetnica), Tatiana Stürmer (grafična oblikovalka) in gostje.

 

METABOLIČNI MUZEJ-UNIVERZA

Sodelovanje med Univerzo za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v okviru 33. grafičnega bienala Ljubljana: Vice v lisice, 2019. V sodelovanju z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Narodno galerijo v Ljubljani.

 

Koncept in režija: prof. dr. Clémentine Deliss, Univerza za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju

Dodatna navodila: prof. dr. Matthias Bruhn, prof. Andreas Müller, Univerza za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju

Razvoj in organizacija 2018–2019: Francesca Romana Audretsch, Janina Capelle, Lizzy Ellbrück, Teresa Häußler, Diane Hillebrand, Cécile Kobel, Christina Scheib

Stiki in komuniciranje: Lizzy Ellbrück, Francesca Romana Audretsch, Christina Scheib

Komunikacijska zasnova: Cécile Kobel

Družbeni mediji: Cécile Kobel, Lizzy Ellbrück

Pohištvo in prostorsko oblikovanje: Diane Hillebrand, Janina Capelle, Teresa Häußler, Christina Scheib

Podpora Univerze za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju: Hanne König, Thomas Rustemeyer

Organizacija MGLC, Ljubljana: Nevenka Šivavec, direktorica, Yasmín Martín Vodopivec, pomočnica direktorice in koordinatorka Metaboličnega muzeja-univerze v Ljubljani in Iris Pokovec, pomočnica koordinatorke Metaboličnega muzeja-univerze v Ljubljani.

Zahvaljujemo se kolektivu Slavs and Tatars, Asyi Yaghmurian, Zdenki Badovinac, Adeli Železnik, Alenki Pirman, Bredi Činč Juhant in Barbari Jaki.

 

OSEBJE METABOLIČNEGA MUZEJA-UNIVERZE

Francesca Romana Audretsch na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju študira raziskovanje umetnosti in medijsko filozofijo ter oblikovanje razstav, kuratorsko teorijo in dramaturgijo.

Prof. dr. Matthias Bruhn je profesor umetnostne zgodovine in teorije medijev na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju, pri raziskovanju pa se posveča zlasti zgodovini vizualnih medijev, znanstvenim podobam in politični ikonologiji. Od leta 2005 poučuje na univerzi Humboldt v Berlinu, kjer je tudi član raziskovalnega sklopa “Matters of Activity”.

Janina Capelle je študirala umetnostno zgodovino, nemške študije in kiparstvo v Dresdnu in Lizboni. Trenutno študira oblikovanje izdelkov ter oblikovanje razstav in scenografijo na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

Prof. dr. Clémentine Deliss je študirala sodobno umetnost in semantično antropologijo na Dunaju, v Parizu in Londonu ter doktorirala na Univerzi v Londonu. Je neodvisna kuratorka, založnica in kulturna zgodovinarka, trenutno pa profesorica kuratorske teorije in dramaturgije na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

Ariana Dongus je medijska teoretičarka in raziskovalka, ki živi in dela v Berlinu in Karlsruheju. Trenutno je doktorska kandidatka na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju, kjer usklajuje tudi dejavnosti KIM, raziskovalne skupine za kritično preučevanje umetne inteligence. Je tudi nosilka seminarja “Ženske v komputaciji”. Z raziskovanjem presečišča biometrike, kolonialne preteklosti in novih oblik dela in strojne inteligence prispeva h kritiki današnjih digitalnih ekonomij.

Do Tuong Linh je študirala umetnostno zgodovino na Vietnamski univerzi za likovno umetnost v Hanoju (nekdanji École Supérieure des Beaux Arts de l’Indochine) in sodobno umetnost Azije in Afrike na SOAS (Univerza v Londonu). Pri raziskovanju se osredotoča na avantgardno in sodobno umetnost v Vietnamu po letu 1986 ter na odnos med Vietnamom in postsocialističnimi državami ter na povezave med Vietnamom in Afriko v času zgodovinskih in političnih nemirov. Trenutno živi v Hanoju in dela kot kuratorka, raziskovalka in pedagoginja.

Lizzy Ellbrück je na Tehniški univerzi v Berlinu študirala kulturo in tehnologijo ter umetnostne študije. Od leta 2017 na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju študira raziskovanje umetnosti in medijsko filozofijo ter oblikovanje razstav, kuratorske študije in dramaturgijo.

Ilija Fedotov-Fedorov je v Moskvi študiral genetiko, bioinženiring in likovno umetnost, trenutno pa je sodelavec na Akademiji Jan van Eyck v Maastrichtu. Pri umetniškem delu se posveča spremenljivim odnosom med ljudmi in živalmi ter konceptualizaciji narave in znanosti. Zanima ga prikazovanje bioloških procesov in oblik, od celičnega življenja do habitata in jezika, ter različni modeli reprezentacije znanja s pomočjo metodoloških načel.

Teresa Häußler je študirala likovno umetnost in likovno pedagogiko na Univerzi za umetnost v družbenih kontekstih v Ottersbergu ter na Akademiji za umetnost in oblikovanje v Jeruzalemu. Trenutno na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju študira oblikovanje razstav, kuratorsko teorijo in dramaturgijo.

Diane Hillebrand je študirala oblikovanje tiskovin, teorijo in prakso na Šoli za umetnost in oblikovanje v Kasslu ter v Kasslu vodila razstavni prostor Stellwerk. Trenutno študira oblikovanje razstav in scenografijo ter oblikovanje komunikacij na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

Inside Job (Ula Lucińska, Michał Knychaus) je umetniški in raziskovalni dvojec, ki sta ga ustanovila Ula Lucińska, rojena leta 1992, in Michał Knychaus, rojen leta 1987. Pri svoji dejavnosti se posvečata procesom, s pomočjo katerih se gradijo identitete v odnosu do ljudi, narave in tehnologije. Več njunih umetnostnih projektov ima obliko potopljivih, večplastnih okolij, ki se nanašajo na zaobjemajoče, futuristične in katastrofične scenarije. Živita in delata v Poznanju na Poljskem.

Neža Knez je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani magistrirala iz kiparstva. Svoja dela je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med katerimi so Kvadrat, Galerija P74, Ljubljana (2019), Talking about Images, Kunsthalle Graz, Gradec, Avstrija (2018); Zavihajmo rokave, Likovni salon, Celje (2018), Bienale mladih Mediterranea 18, Tirana, Albanija (2017), DISkomunikacija, Galerija Sira, Zagreb (2017). Je prejemnica dvoletne rezidence za mlade umetnike v Ustvarjalnem centru Švicarija (2018), v letih 2019/20 pa bo študirala na akademiji Što, kako i za koga v Zagrebu.

Cécile Kobel študira oblikovanje komunikacij na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju. Honorarno dela kot nižja oblikovalka v oblikovalskem studiu Magma, kot neodvisna grafična oblikovalka pa v različnih sestavih, med drugim z Rano Karanom sestavljata dvojec KaranKobel.

Mathias Lempart je neodvisen grafični oblikovalec. Diplomiral je iz oblikovanja komunikacij na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju, nekaj časa pa je študiral tudi v Parizu in Amsterdamu. Trenutno je gostujoči umetnik v umetnostni koloniji Nida v Litvi.

Felipe Meres je magistriral iz likovne umetnosti na kolidžu Bard, trenutno pa dela doktorat iz kulturne antropologije na New School v New Yorku. V fotografijah, filmih, kipih in esejih raziskuje odnose med strukturami pomena in nedoločeno snovjo. V delih nas poziva, naj ponovno premislimo o vzorcih razlikovanja, ki jih ustvarjamo, da bi osmislili in urejali predmete, telesa in načine obnašanja, ki nas obdajajo.

Prof. Andreas Müller je oblikovalec razstav, profesor in vodja oddelka za oblikovanje razstav in scenografijo na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju.

Jon Richter se je rodil v Münchnu in študiral likovno umetnost in filozofijo v Hamburgu, Parizu in Berlinu. Zanimajo ga participatorni performansi in instalacije ter poststrukturalistična filozofija. Živi in dela v Berlinu.

Xavier Robles de Medina se je rodil v Paramaribu. Trenutno dela magisterij na oddelku Goldsmiths Univerze v Londonu. Leta 2015 je bil nominiran za nagrado Prix de Rome za likovno umetnost. Med njegovimi umetniškimi deli so fotorealistične risbe na temelju najdenih podob, ki uporabljajo tako generične kot emblematične znake, pa tudi zelo specifične zgodovinske arhive, ki se nanašajo na njegovo osebno zgodovino in izkušnje. Živi v Londonu.

Christina Scheib je na Univerzi v Hildesheimu diplomirala iz kulturologije, likovne umetnosti in medijev. Od leta 2014 na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju študira oblikovanje razstav in scenografijo ter kuratorske študije in dramaturgijo.

Alexander Schindler je na Univerzi za umetnost v Berlinu magistriral iz medijev in komunikacije v družbenih in ekonomskih kontekstih. Dela v arhivu Vilém Flusser v Berlinu. Pri raziskavah se posveča zgodovini in teoriji medijev v odnosu do negotove situacije, ki jo povzročajo antropogene podnebne spremembe. Trenutno pripravlja prispevek za zbornik in razstavo Kritične cone Bruna Latourja o presečiščih med kibernetiko in znanostjo zemeljskega sistema.

Philipp Staab trenutno dela magisterij iz kulturne zgodovine in teorije na Univerzi Humboldt v Berlinu. Pri raziskovanju se posveča zgodovini znanosti in tehničnih medijev, še posebej pa ga zanima materialna kultura procesov formalizacije.

Toby Upson trenutno študira politiko in kulturno politiko v Londonu. Pri samostojnem študiju in raziskovanju se posveča humanistiki nasploh. Zato je razvil zelo različne ustvarjalne prakse, vključno z inovativnimi oblikami oblikovanja razstav. Upson eksperimentira z razširjenim kuratorskim pristopom, ki uporablja različne oblike analitičnega pisanja v povezavi z umetniškimi deli, da dekonstruira estetsko izkušnjo kot zapuščino patriarhata.

 

 

Foto: Urška Boljkovac. Arhiv: MGLC.