Odgovarja nemško-iraška kiparka Lin May Saeed:
Živel je mož po imenu Čuden. Janez Čuden. Njegov priimek mu ni bil pogodu. Ljudje so se iz njega ves čas norčevali in ga klicali »Čuden tič« ali »Dr. Čuden«. Končno se je postaral in napisal oporoko. V oporoki je poudaril, da na svojem nagrobniku ne želi imeti zapisanega imena. Pokopan želi biti v brezimnem grobu, s preprostim nagrobnikom, na katerem ni ničesar. Ko je umrl, je njegova žena spoštovala njegovo željo. Tam torej leži, v svojem anonimnem grobu, a vsakič, ko se ob njem ustavijo naključni mimoidoči, rečejo: »Poglej, ali ni to čudno?«
***
Fotografija z razstave: Jaka Babnik. Arhiv: MGLC.
